Živali

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Živali
Fosilni razpon: pozni neoproterozoik - recentno

V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: avstralska zelena drevesna žaba, lesna sova, sibirski tiger, navadni križevec, polž vrtnik, orjaška črepaha, solitarna čebela, zlata arovana, berberski makak, pilar in metulj lisasti šah.

Znanstvena klasifikacija

Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Animalia (živali) Linnaeus, 1758

Debla
(za prikaz izberi pokaži)

Novejša filogenetska razvrstitev:

Sistem Jovana Hadžija:

Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij. Čeprav so se razvile kot zadnje, so zdaj prevladujoča oblika življenja na Zemlji. Uspešne so predvsem zaradi možnosti hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram v svojem okolju in sposobnosti premikanja. V biološkem smislu sodi med živali tudi človek.

Znanstveno jih preučuje zoologija, ki se nadalje deli v več ožjih znanstvenih disciplin. Predpono zoo- (iz grškega zōion - živo bitje^[1]) uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z živalmi. Skupnosti vseh živali na določenem območju v določenem času pravimo favna.

[uredi] Značilnosti

Živali so evkarionti, z izjemo skupine Myxozoa mnogocelični organizmi, kar jih loči od bakterij in večine protistov. Z nekaterimi izjemami (med njimi so najočitnejša spužve) je živalsko telo diferencirano v tkiva. So heterotrofi, po čemer se razlikujejo od rastlin in alg. Z načinom prehranjevanja je povezana sposobnost premikanja, ki jo imajo skoraj vse živali v vsaj enem stadiju življenjskega kroga, in natančnejša telesna zgradba (posebej prebavnega sistema).

Razmnožujejo se večinoma spolno, odrasle živali so diploidne ali poliploidne. Nekatere pa se lahko razmnožujejo tudi nespolno s partenogenezo.

Živalska celica kot tipičen predstavnik evkariontske celice s celično membrano (brez stene), citosolom, celičnim skeletom, organeli in jedrom

[uredi] Evolucija

Trokrparji so med najbolj znanimi fosilnimi skupinami

Po danes znanih dokazih naj bi živali nastale iz bičkastih evkariontov, podobnih današnjim bičkarjem ovratničarjem, ki so najbližji še živeči sorodniki živali. Najstarejši fosili, ki verjetno pripadajo živalim, so stari 610 milijonov let (pozni predkambrij), obstajajo pa tudi fosilne sledi živali, domnevno tako kompleksnih kot današnji deževniki, stare milijardo let.^[2]

Večina poznanih živalskih debel se je pojavila med izrazito diverzifikacijo fosiliziranih oblik življenja v kambriju pred 542 milijoni let. Ta dogodek imenujemo kambrijska eksplozija.